Ni meje za dobre ideje
Koroški florist Žan Žolger je s cvetličnim maratonom, v katerem je štiriindvajset ur izdeloval šopke, postavil Guinnessov rekord. Izdelani šopki so bili po zaključku maratona na prodaj, polovica izkupička je šla v dobrodelne namene. Za izdelavo šopkov si je pripravil tisoč stebel cvetja in zelenja. V kratkem pogovoru je opisal svoj podvig.
Ni meje za dobre ideje
Koroški florist Žan Žolger je s cvetličnim maratonom, v katerem je štiriindvajset ur izdeloval šopke, postavil Guinnessov rekord. Izdelani šopki so bili po zaključku maratona na prodaj, polovica izkupička je šla v dobrodelne namene. Za izdelavo šopkov si je pripravil tisoč stebel cvetja in zelenja. V kratkem pogovoru je opisal svoj podvig.
Življenje išče pot
V jubilejnem letu so v Rimu za obrtnike, rokodelce, umetnike in arhitekte pripravili posebno srečanje. Velik pomen zanje pa imajo tudi lokalna srečanja. Eno od njih je bilo v sredo, 4. junija 2025 pri sv. Jožefu v Mariboru. Duhovni asistent Kolpingovega združenja Slovenije Igor Novak nam je povedal več o namenu tega Združenja in temeljni viziji Adolfa Kolpinga.
Življenje išče pot
V jubilejnem letu so v Rimu za obrtnike, rokodelce, umetnike in arhitekte pripravili posebno srečanje. Velik pomen zanje pa imajo tudi lokalna srečanja. Eno od njih je bilo v sredo, 4. junija 2025 pri sv. Jožefu v Mariboru. Duhovni asistent Kolpingovega združenja Slovenije Igor Novak nam je povedal več o namenu tega Združenja in temeljni viziji Adolfa Kolpinga.
Naš gost
Naš sobotni gost Janez Krišelj je po upokojitvi je odkril umetnost stare rokodelske obrti, s katero so se ukvarjali že njegovi predniki. Zdaj veliko časa preživi na svojem tesarskem stolu in ob vitri. Pravi, da ga najbolj zanimajo novi izzivi. Teh mu ne manjka tudi na kolesu: nekdanji športnik v 78. letu še vedno prevozi 10 tisoč kilometrov na leto.
Naš gost
Naš sobotni gost Janez Krišelj je po upokojitvi je odkril umetnost stare rokodelske obrti, s katero so se ukvarjali že njegovi predniki. Zdaj veliko časa preživi na svojem tesarskem stolu in ob vitri. Pravi, da ga najbolj zanimajo novi izzivi. Teh mu ne manjka tudi na kolesu: nekdanji športnik v 78. letu še vedno prevozi 10 tisoč kilometrov na leto.
Zakladi naše dediščine
Vatikanski trg je v adventu 2020 okrašen s smreko iz kočevskih gozdov, v spomin na 30-letnico samostojnosti Slovenije. Ob pomoči rokodelcev pa je trg sv. Petra okrašen še z več kot 40 drevesci, z motivi naše etnološke dediščine. Med krasilci je tudi Peter Ribič.
Zakladi naše dediščine
Vatikanski trg je v adventu 2020 okrašen s smreko iz kočevskih gozdov, v spomin na 30-letnico samostojnosti Slovenije. Ob pomoči rokodelcev pa je trg sv. Petra okrašen še z več kot 40 drevesci, z motivi naše etnološke dediščine. Med krasilci je tudi Peter Ribič.
Zakladi naše dediščine
Katarina Rus Krušelj je opisala razvoj in zaton industrializacije slamnikov na domžalskem. Z zatonom mode nošenja pokrival v javnosti, je doživela zaton tudi ta obrtniška dejavnost.
Zakladi naše dediščine
Zakladi naše dediščine
Katarina Rus Krušelj je nadaljevala zgodbo slamnikarstva na domžalskem. Kako so slamniki našli Domžale? Obstajata dve zgodbi, ki kažeta, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo že razširjena obrt v štirih vaseh. Kmalu so sredi njiv nastale tudi tovarne.
Zakladi naše dediščine
Zakladi naše dediščine
Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.
Zakladi naše dediščine
Svetovalnica
Vodja službe za upravljanje prometa in prometno varnost na DARSU Zvonko Zavasnik je pojasnil, kako potekajo dela v poletnem času, ali se odločajo tudi za delo ponoči, od kod taki zastoji, ki postajajo nevzdržni. Predstavil je tudi sistem dinamičnega upravljanja hitrosti, s katerim skušajo preprečiti fantomske zastoje, in odgovoril tudi na vprašanja poslušalcev.
Spoznanje več, predsodek manj
Gostili smo ustavnega sodnika dr. Klemna Jakliča. V ospredju pogovora so bile pravne tematike, tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.
Moja zgodba
Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.
Naš pogled
Pred Dnevom spomina na žrtve totalitarizmov, ki ga obeležujemo 24. avgusta, je avtor Jože Bartolj razmišljal o slovenski realnosti in tako različnem dojemanju pomena tega dne.
Za življenje
O varni uporabi elektronskih sredstev je v oddaji Za življenje govoril strokovnjak za nekemično odvisnost Miha Kramli.
Kulturni utrinki
Letos mineva 600 let od smrti Veronike Deseniške, tragične junakinje naše zgodovine. Ob tej priložnosti pripravljajo simpozij: Med resnico in legendo: Veronika Deseniška nekoč in danes, kjer bodo skozi raznolike poglede strokovnjakov obudili Veronikino zgodbo in jo postavili v širši kontekst slovenske zgodovine in kulture. Simpozij, ki bo 5. septembra 2025 v spominski sobi Josipine Urbančič na gradu Turn nad Preddvorom, nam je predstavila dddr. Mira Delavec Touhami.
Ni meje za dobre ideje
Koroški florist Žan Žolger je s cvetličnim maratonom, v katerem je štiriindvajset ur izdeloval šopke, postavil Guinnessov rekord. Izdelani šopki so bili po zaključku maratona na prodaj, polovica izkupička je šla v dobrodelne namene. Za izdelavo šopkov si je pripravil tisoč stebel cvetja in zelenja. V kratkem pogovoru je opisal svoj podvig.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Ko bodo paradižniki zreli, imeli pa bomo še kakšnega zelenega, lahko naredimo okusno solato za ozimnico. Zraven dodamo še papriko (rdečo, zeleno, rumeno). Pa 1-3 čebule, sol. kakšno žličko sladkorja in lovorjev list. Sestavine narežemo, damo v posodo in počakamo, da zavre. Pustimo pet minut, vmes premešamo in nalagamo v vroče kozarce, ki jih dobro zapremo. Ta solata se poda k narezkom, čevapčičem ...
Svetovalnica
Vodja službe za upravljanje prometa in prometno varnost na DARSU Zvonko Zavasnik je pojasnil, kako potekajo dela v poletnem času, ali se odločajo tudi za delo ponoči, od kod taki zastoji, ki postajajo nevzdržni. Predstavil je tudi sistem dinamičnega upravljanja hitrosti, s katerim skušajo preprečiti fantomske zastoje, in odgovoril tudi na vprašanja poslušalcev.